O čem je bila študija in kaj so ugotovili?
Dr. Salama: Podlaga za prvo retrospektivno kohortno študijo o povezavi med krčnimi žilami in novo nastalo hudo depresijo so bili podatki iz podatkovne zbirke Chang Gung Research Database. V študijo je bilo vključenih 10.640 bolnikov s krčnimi žilami in 42.560 kontrolnih oseb brez krčnih žil, ki so jih spremljali zaradi novega pojava velike depresije. Pri bolnikih s krčnimi žilami je bilo tveganje za nastanek nove velike depresije večje kot pri kontrolnih skupinah brez krčnih žil. Pri osebah s kronično offensko rano (vensko razjedo) je bilo tveganje 2,26-krat večje kot pri osebah brez nje. Pri slednjih je bilo tveganje le 1,39-krat večje. Priporočljivo je, da se zdravstveni delavci zavedajo duševnega zdravja bolnikov s krčnimi žilami in jim nudijo psihosocialno podporo.
Zakaj je pomembno obravnavati povezavo med krčnimi žilami in hudo depresijo?
Dr. Salama: Depresija je povezana s simptomi, kot so žalost, izguba zanimanja, občutek krivde, motnje spanja in težave s koncentracijo. Lahko je kronična ali ponavljajoča se in vpliva na sposobnost osebe, da se spopada z vsakdanjim življenjem. V drugi študiji, v kateri so uporabili validiran vprašalnik o kakovosti življenja, specifičen za posamezno bolezen, z bolniki s krčnimi žilami iz ambulante za žilno kirurgijo v bolnišnici Charing Cross v Londonu, so ugotovili, da krčne žile vplivajo na kakovost življenja, zlasti če so hujše. Ta ugotovitev poudarja pomen bolj celostnega pristopa k zdravljenju bolnikov z boleznijo ven. Zdraviti je treba ne le telesne simptome, temveč tudi psihološke učinke bolezni.